Srce

Vsaka celica in vsak organ v našem telesu ima prav določeno nalogo. Da bi razumeli, kako delujejo naša telesa in kako najhitreje izgubimo telesno maščobo, moramo pogledati globoko v telo.

»Optimalna fitnes/telesna pripravljenost« je fraza, katera se je pred nekaj leti ukoreninila v medijsko zavest. Pristopi in načini so različni od vaje do vaje da pri tem sploh ne omenjamo prehrano in razmerje med treningom in počitkom.

Optimalno telesno pripravljenost lahko razdelimo na tri dele in sicer kardiovaskularno vzdržljivost, mišično moč in fleksibilnost/raztezljivost. Če želimo doseči optimalno telesno pripravljenost moramo razviti vse tri dele enakomerno. Danes se bom osredotočil na kardiovaskularno vzdržljivost.

Kardiovaskularno vzdržlivost poznamo pod različnimi imeni, vsa pa pomenijo isto. Med njimi najpogostejše ime je aerobni fitnes, ki opisuje zmožnost sistema srca, pljuč in krvnih žil, da v telo prenesejo zadostne količine kisika in odnesejo odpadne produkte. Ne glede na ime ste lahko popolnoma prepričani, da so vsi trije sistemi vedno aktivni.

Začnimo pri začetku naših življenj in sicer pri srcu. Srce je mišica, ki se krči in sprošča celo naše življenje. Glavna naloga srca je vzdrževanje neprekinjenega pretoka krvi po vseh telesnih žilah.

Srce je sestavljeno iz štirih delov in sicer levega in desnega atrija in levega in desnega ventrikla. Levo in desno stran deli septum, zgornjo in spodnjo pa ventili. Leva stran črpa kri bogato s kisikom, desna pa kri bogato z ogljikovim dioksidom.

Zelo hitro lahko izračunamo količino krvi, ki jo naše srce prečrpa vsako minuto. Smo poznati moramo koliko krvi, ki jo srce prečrpa v enem udarcu (SV - stroke volume) in hitrost našega srčnega utripa (BPM – beats per minute). Če za primer vzamemo, da je količina krvi pri enem udarcu 70ml in da mirujemo (BPM = 60) je enačba sledeča:

Q = BPM * SV

Q = 60 BPM * 70 ml

Q= 4200 mL

Q = 4,20 L

Med počitkom prečrpa naše telo okoli 4L krvi vsako minuto!

Oglejmo si še dva primera in s tem utrdimo znanje. Pri prvem primeru imamo človeka ki lahkotno teče in ima srčni utrip okoli 120 BPM. V drugem primeru pa imamo človeka, ki šprinta 1 minuto in ima srčni utrip 170. Če damo to v enačbo:

1)                                                                                                    2)                                                          

Q = 120 BPM * 70mL                                                                                    Q = 170 BPM * 70mL

Q= 8400mL                                                                                                       Q= 11900mL

Q=8,40L                                                                                                             Q= 11,90L

Naša telesa so zgrajena tako, da se lahko prilagodijo na različne dražljaje oziroma stresne situacije. Telesna aktivnost je primer takšnega stresorja in ko se začnemo ukvarjati s telesno aktivnostjo jo naše telo sprva dojame kot stres. Smo fizično aktivni več dni zapored se bo naše telo počasi prilagodilo na aktivnost. Prilagoditve se zgodijo na različnih nivojih v telesu. Volumen srca se poveča in srčni utrip med aktivnostjo in v mirovanju posledično upade.

Da poenostavim. Po približno treh meseceih aerobnega treninga se lahko srčni volumen poveča na 80ml in s tem prečrpa 8,40L krvi v le 105 utripih v minuti, kar pa je za 15 utripov manj kop pred tremi meseci. Vključno s tem se zniža tudi krvni pritisk.

Sedaj pa si res na hitro oglejmo vaskularni/žilni sistem. Žilni sistem gradijo vene, arterije in kapilare. Vene nosijo kri v srce, arterije pa odnašajo kri iz srca. V kapilarah poteče izmenjava vseh snovi in plinov.

Rdeče krvne celice prenašajo kisik in ogljikov dioksid. Ko vdahnemo se naša pljuča napolnijo z zrakom, ki je bogat s kisikom. Le tega rdeče krvne celice vzamejo in ga odnesejo do srca, ki takšno kri prečrpa do preostalih tkiv. V tkivih pride do izmenjave kisika in ogljikovega dioksida, katerega rdeče krvne celice zopet prenesejo najprej do srca. Srce takšno kri prenese naprej do pljuč, kjer se celotni postopek zopet ponovi.

Torej, sedaj že vemo, da se naše srce prilagodi na redno telesno aktivnost. Kaj pa se zgodi s krvnim sistemom? Poveča se število kapilar okoli mišic in pljuč, kar poveča površino za izmenjavo plinov in ostalih snovi. Poveča se tudi število mitohondrijev – celičnih organelov, ki so potrebni za proizvodnjo energije v celicah. Poveča pa se tudi količina encimov v mitohondrijih.

Za konec bi rad na hitro povzel vse prednosti, ki nam jih prinese redna fizična aktivnost:

-          Zmanjša srčni utrip in krvni pritisk,

-          Poveča velikost srca in izboljša srčno učinkovitost,

-          Poveča število kapilar v mišicah in tkivih kot so pljuča,  

-          Poveča produkcijo energije v mišičnih celicah,

-          Poveča količino energije, ki jo imamo vsak dan.

Do naslednjič, ostanite močni in bodite prijazni.