Friday, September 14, 2012

Kako spremljati napredek in Maščobe redijo?


Do sedaj že poznate osnove o pridobivanju in izgubi teže. Zato bi rad, da si zapomnite še eno stvar. Nikakršen program ali režim ni dober, če ne spremljamo napredka. Tako kot avto med dolgo potjo, moramo spremljati tudi naša telesa na poti izgube ali pridobivanja telesne teže.

Najcenejši način za to je redno, tedensko tehtanje doma. Tehtanje opravimo enkrat na teden ob istem času (najbolje zjutraj, tešče, po tem ko smo opravili potrebo). To nam da okvirno idejo o našem napredku in če je potrebno kaj spremeniti. Vendar ne pozabite, da lahko telesna teža varira glede na vrsto zaužite hrane prejšnji dan, količine vode v telesu, elektrolitskega stanja krvi, stresa in drugih dejavnikov. Ne pozabite tudi, da boste na tak način dobili le telesno težo in en boste vedeli nič o tem, kako je vaše telo zgrajeno.

Naslednji način je primerjava fotografij. Enkrat tedensko (najbolje zjutraj po opravljanju potrebe) se slečemo do spodnjega perila in se fotografiramo spredaj, zadaj in s strani. Če delate na mišični masi, potem priporočam, da se fotografirate enkrat na mesec. Ne pozabite da se morate tehtati vedno na istem mestu in da mora kamera prav tako biti na istem mestu, drugače se bodo rezultati slabo videli. Ta način je zelo dober še posebno za daljše časovno obdobje, saj lahko točno vidimo kje smo začeli in kje končali.

Merjenje telesne maščobe je odličen način za spremljanje napredka. Vse o plusih in minusih tega načina si lahko preberete v enem izmed prejšnjih blogov. Samo da delim majhen trik z vami: ČE veste, koliko ste težki in kakšen je delež vaše telesne maščobe, potem lahko brez težav izračunate težo telesne maščobe.

Naslednji način je tedensko merjenje obsegov. Presenetilo vas bo, za koliko se lahko številke spreminjajo. Tako kot ostali načini je tudi tega pametno izvesti enkrat tedensko. Najboljši pa je razmerje med obsegom pasu in boki.

Luknje na pasu, komplimenti, BMI in merjenje telesne maščobe na tehtnicah so popolnoma neuporabni. Če želimo vedeti resnico moramo imeti tudi dokaze,kajne? Najbolje je, da si izberemo dva izmed zgoraj opisanih načinov in jih spremljamo. Tako bomo dobili najzanesljivejše rezultate.



Pred kratkim sem imel poslovno kosilo s perspektivnim poslovnim partnerjem. Usedla sva se v restavracijo in naročila. Najini naročili nista mogli biti bolj različni. Jaz sem imel piščančjo solato z avokadom – zelo uravnotežen in okusen obrok. On si je naročil zrezek z dodanim maslom in nič drugega. Po daljši tišini sem ga le vprašal o njegovem naročilu. Njegov odgovor? »Ogljikovi hidrati so redilni. To že vsi vedo.«

Vsaka generacija živi v nekem prehranskem prepričanju in ravno naša je potegnila najkrajšo slamico. Ne le da so maščobe redilne, tudi ogljikovi hidrati redijo… Očitno.

Na svoji poti izgube telesne teže sem prav tako verjel nekaterim izmed mnogih prepričanj in sem tudi eksperimentiral z nizko maščobno dieto. Seveda sem izgubil nekaj kil, vendar sem jih nazaj dobil veliko več do te meje, da v življenju nisem bil debelejši.

Po velikem strahu pred maščobami je prišel velik strah pred ogljikovimi hidrati. Tako kot pri maščobah, so tudi tukaj vsi skočili na ta vlak. Ne obstaja več revija, kjer ne bi našli oglasa za nek proizvod brez, oziroma z zmanjšano količino, ogljikovih hidratov.
  
Zakaj še vedno verjamemo, da se glavni krivec za našo debelost skriva v enem hranilu v hrani? Ali smo resnično pozabili da potrebujemo le uravnoteženo prehrano in da en bomo zdravi, če iz nje odstranimo le eno hranilo? Po tej teorijo bodo čez 20 let zagotovo glavni krivci beljakovine…

Na srečo so raziskovalci zaključili, da niso vsi ogljikovi hidrati slabi. Tako kot pri maščobah imamo tudi pri njih dobre, slabe in smrtne ogljikove hidrate.

Ne od maščob in ne od ogljikovih hidratov se ne bomo zredili. Zredili se bomo le, če bomo ustvarili kalorični presežek in bomo živeli kot rastline, zakopane pred televizijo/računalniki… Nesmiselno je krivdo za lastno prekomerno težo pripisati posameznemu hranilu. Bodite odgovorni in začnite razmišljati s svojo glavo.

Če začnete dvomiti, se vprašajte ali so naši predniki bili predebeli v času lova in nabiralništva?

Do naslednjič, ostanite močni in bodite prijazni.

2 comments:

  1. Zadnjič sem gledala Dr. Oza in je že bilo govora o tem, da beljakovine redijo ... :) Količina beljakovinskega živila v 2000 kcal dieti naj ne bi presegala 100 g na obrok (100-gramski zrezek npr.) Pa še to menda 2x dnevno al neki tazga? Mislim, da bo ta teorija popularna dosti prej kot čez 20 let. No, on je to k sreči povezoval s kalorijami - v primerjavi zelenjavo :):) Itak ma pa 100g beljakovin isto kcal kot 100g OH-jev.In 2x manj kot maščobe. Tak da vse, ka si napisal, drži, js sm tud pršla do tega ;)
    Lp, Katja S

    ReplyDelete
    Replies
    1. Me veseli, da si tudi sama prišla do te ugotovitve.
      Res je, da je v nekaterih primerih omejevanje beljakovin v obrokih zaželeno, še posebno pri izgubi telesne teže, saj imajo živalski viri beljakovin ponavadi skrite maščobe ali LDL holesterol (tudi pripravljene so ponavadi na večjih količinah maščobe). Vendar povečan vnos čistih beljakovin zdravem človeku ne bo škodil (do 2g/kg telesne teže je maksimalna priporočena doza po D-A-CH referenčnih vrednostih).

      Delete