Probiotiki #2

Intervju Dr. Orla o probiotikih, izvedla Katarina Benko

Drugi del

Kaj je boljše; probiotik v obliki kapsul/praškov ali v obliki jogurta?

Dr. Orel: Jaz bi rekel, da to ne igra nobene vloge. Probiotik mora izpolniti ključne pogoje. Ti ključni pogoji so pa naslednji:

- da vsebuje v prvi vrsti specifične seve bakterij, za katere je znanstveno dokazano/potrjeno, da imajo koristne učinke

- da vsebujejo zadostno količino živih bakterij, kajti vemo, da v veliki večini primerov so učinki vazani na živost bakterij in vsaj nekaj časa na njihovo preživetje v prebavnem traktu; torej nam nič ne pomaga če so te bakterije tekom proizvodnje izdelka ali skladiščenja izdelka, v trgovini pomrle in v času, ko uporabik to zaužije, ne vsebujejo več zadostne količine živih bakterij, da bi lahko od njih pričakovali koristni učinek

- med lastnostmi, ki so zelo pomembne pri bakterijah, ki jih uporabljajo za probiotike, je njihova sposobnost preživetja potovanja skozi agresivne dele prebavnega trakta. To je predvsem zgornji del prebavil in sicer želodec, kjer vemo, da je zelo kislo okolje, dvanajstnik, kjer se v prebavila vlivajo žolč in prebavni encimi, predvsem iz trebušne slinavke in pri tem pomorijo veliko teh bakterij. Cilj teh bakterij pa je ponavadi spodnji del ozkega črevesa in široko črevo, kjer se lahko za nekja časa naselijo, razmnožujejo in vplivajo na sestavo črevesne flore in preko tega pride do njihovih pozitivnih učinkov. Glavno, kar bi še enkrat poudaril, pa so znanstveno dokazani, tudi s kliničnimi raziskavami, učinki teh bakterij na zdravje. Mi ne moremo govoriti o probiotiku, dokler nimamo znanstveno dokazanih učinkov na človeško zdravje. Velika pomankljivost številnih preparatov, bodisi mlečnih izdelkov, bodisi kapsul/praškov, ki se prodajajo, predvsem kot prehranska dopolnila, je to, da dejansko sevi, ki so v njih, niso vsi znanstveno dokazano učinkoviti. Druga stvar, ki se jo moramo zavedati, je pa specifičnost učinka. Pravzaprav ni nobene bakterije, ki bi imela hkrati deset različnih koristnih učinkov, ampak imajo enega, dva ali le nekaj. Če mi vzamemo v roko izdelek, na katerem bodo hkrati trdili, da njihovi probiotiki, če karikiram, pozdravijo na eni strani drisko, na drugi strani, pa če smo zaprti, da bomo lažje odvajali, potem gre zelo verjetno za propagando/blef. Zaradi tega se na trgu nahaja tudi toliko različnih preparatov. Med njimi se najdejo  kvalitetni, vrhunski preparati, katerih učinkovitost je dokazana, katerih kvaliteta se redno kontrolira, ne samo s strani proizvajalcev, ampak tudi s strani ustreznih strokovnih inštitucij, so pa številni tudi takšni, ki nimajo teh lastnosti. Vemo, da so uspešni pri nekaterih, ne morejo pa biti uspešni pri vseh indikacijah. Ponavadi imajo ustrezne oznake, zakaj naj bi se uporabljali, čeprav je to zdaj področje, ki je vedno bolj strogo regulirano, tudi s strani EU. Za razliko od zdravil, se probiotiki uvrščajo v področje funkcionalne hrane, tukaj na tem področju je veliko prehranskih, mlečnih izdelkov. Na drugi strani se ostali probiotiki tržijo kot prehransko dopolnilo, za katera pa veljajo veliko bolj ohlapne regulatorne smernice, kot npr. za področje zdravil.

Kako se poslužujejo zdravljenja s probiotiki v tujini; ali le to vse bolj vključujejo v zdravljenja?

Dr. Orel: Probiotiki so doživeli “bum” pred približno dvajstetimi do petnajstimi leti. Pred tem smo imeli zelo malo znanstvene osnove, malo se je to področje preučevalo. Bili so pionirji tega, nekje na prelomu iz devetnajstega v dvajseto stoletje, predvsem Metchnikoff je zelo znan, ki so ugotavljali, da so določene bakterije, ki se nahajajo v mlečnih proizvodih (v jogurtu), ki koristijo zdravju. Če se ozremo še bolj nazaj v preteklost, sploh niso vedeli, da so bakterije tiste, ampak so že določeni zdravniki v antiki, v stari Grčiji in Rimu vedeli, da so izdelki iz fermentiranega mleka (kislo mleko) koristni zdravju. In sicer so do tega prišli z opazovanjem.

Medtem, ko prave znanstvene temelje za to lahko iščemo v začetku 20 . stoletja, ko so ugotovili, da so za izboljšanje počutja  zaslužene določene specifične vrste bakterij, ki so se že dalj časa uporabljale predvsem v živilski industriji. Med ljudmi je bilo nekako znano, da so ta živila zdrava živila. Ampak tako znanstveno osnovo, da pa mi vemo kako je tak učinek specifičen, vezan ne samo na vrsto bakterij ampak celo na sev, intenzivno iskanje, preizkušanje teh sevov na predklinični ravni v raziskavah in potem na klinični ravni s poskusi pri ljudeh oz. bolnikih tudi lahko z različnimi težavami… To pa nekje zasledimo v zadnjih dvajsetih letih. In seveda bolj kot se to znanje množi, bolj se veča tudi vedenje o tem v strokovnih krogih in nenazadnje, jaz upam da tudi v laični javnosti, preko kupa teh informacij, ki jih lahko dobijo in so že na voljo.