Čakaj malo, kaj je sedaj to?

Lep pozdrav vsem skupaj,
zaradi bolezni in pomanjkanja časa, bo moj blog doživel malo prestrukturiranja in sicer ne bom imel več toliko časa, da vsak teden pišem članke.
Vendar ga ne bom pozabil ;)

Ostanite močni in bodite prijazni.

Probiotiki #2

Intervju Dr. Orla o probiotikih, izvedla Katarina Benko

Drugi del

Kaj je boljše; probiotik v obliki kapsul/praškov ali v obliki jogurta?

Dr. Orel: Jaz bi rekel, da to ne igra nobene vloge. Probiotik mora izpolniti ključne pogoje. Ti ključni pogoji so pa naslednji:

- da vsebuje v prvi vrsti specifične seve bakterij, za katere je znanstveno dokazano/potrjeno, da imajo koristne učinke

- da vsebujejo zadostno količino živih bakterij, kajti vemo, da v veliki večini primerov so učinki vazani na živost bakterij in vsaj nekaj časa na njihovo preživetje v prebavnem traktu; torej nam nič ne pomaga če so te bakterije tekom proizvodnje izdelka ali skladiščenja izdelka, v trgovini pomrle in v času, ko uporabik to zaužije, ne vsebujejo več zadostne količine živih bakterij, da bi lahko od njih pričakovali koristni učinek

- med lastnostmi, ki so zelo pomembne pri bakterijah, ki jih uporabljajo za probiotike, je njihova sposobnost preživetja potovanja skozi agresivne dele prebavnega trakta. To je predvsem zgornji del prebavil in sicer želodec, kjer vemo, da je zelo kislo okolje, dvanajstnik, kjer se v prebavila vlivajo žolč in prebavni encimi, predvsem iz trebušne slinavke in pri tem pomorijo veliko teh bakterij. Cilj teh bakterij pa je ponavadi spodnji del ozkega črevesa in široko črevo, kjer se lahko za nekja časa naselijo, razmnožujejo in vplivajo na sestavo črevesne flore in preko tega pride do njihovih pozitivnih učinkov. Glavno, kar bi še enkrat poudaril, pa so znanstveno dokazani, tudi s kliničnimi raziskavami, učinki teh bakterij na zdravje. Mi ne moremo govoriti o probiotiku, dokler nimamo znanstveno dokazanih učinkov na človeško zdravje. Velika pomankljivost številnih preparatov, bodisi mlečnih izdelkov, bodisi kapsul/praškov, ki se prodajajo, predvsem kot prehranska dopolnila, je to, da dejansko sevi, ki so v njih, niso vsi znanstveno dokazano učinkoviti. Druga stvar, ki se jo moramo zavedati, je pa specifičnost učinka. Pravzaprav ni nobene bakterije, ki bi imela hkrati deset različnih koristnih učinkov, ampak imajo enega, dva ali le nekaj. Če mi vzamemo v roko izdelek, na katerem bodo hkrati trdili, da njihovi probiotiki, če karikiram, pozdravijo na eni strani drisko, na drugi strani, pa če smo zaprti, da bomo lažje odvajali, potem gre zelo verjetno za propagando/blef. Zaradi tega se na trgu nahaja tudi toliko različnih preparatov. Med njimi se najdejo  kvalitetni, vrhunski preparati, katerih učinkovitost je dokazana, katerih kvaliteta se redno kontrolira, ne samo s strani proizvajalcev, ampak tudi s strani ustreznih strokovnih inštitucij, so pa številni tudi takšni, ki nimajo teh lastnosti. Vemo, da so uspešni pri nekaterih, ne morejo pa biti uspešni pri vseh indikacijah. Ponavadi imajo ustrezne oznake, zakaj naj bi se uporabljali, čeprav je to zdaj področje, ki je vedno bolj strogo regulirano, tudi s strani EU. Za razliko od zdravil, se probiotiki uvrščajo v področje funkcionalne hrane, tukaj na tem področju je veliko prehranskih, mlečnih izdelkov. Na drugi strani se ostali probiotiki tržijo kot prehransko dopolnilo, za katera pa veljajo veliko bolj ohlapne regulatorne smernice, kot npr. za področje zdravil.

Kako se poslužujejo zdravljenja s probiotiki v tujini; ali le to vse bolj vključujejo v zdravljenja?

Dr. Orel: Probiotiki so doživeli “bum” pred približno dvajstetimi do petnajstimi leti. Pred tem smo imeli zelo malo znanstvene osnove, malo se je to področje preučevalo. Bili so pionirji tega, nekje na prelomu iz devetnajstega v dvajseto stoletje, predvsem Metchnikoff je zelo znan, ki so ugotavljali, da so določene bakterije, ki se nahajajo v mlečnih proizvodih (v jogurtu), ki koristijo zdravju. Če se ozremo še bolj nazaj v preteklost, sploh niso vedeli, da so bakterije tiste, ampak so že določeni zdravniki v antiki, v stari Grčiji in Rimu vedeli, da so izdelki iz fermentiranega mleka (kislo mleko) koristni zdravju. In sicer so do tega prišli z opazovanjem.

Medtem, ko prave znanstvene temelje za to lahko iščemo v začetku 20 . stoletja, ko so ugotovili, da so za izboljšanje počutja  zaslužene določene specifične vrste bakterij, ki so se že dalj časa uporabljale predvsem v živilski industriji. Med ljudmi je bilo nekako znano, da so ta živila zdrava živila. Ampak tako znanstveno osnovo, da pa mi vemo kako je tak učinek specifičen, vezan ne samo na vrsto bakterij ampak celo na sev, intenzivno iskanje, preizkušanje teh sevov na predklinični ravni v raziskavah in potem na klinični ravni s poskusi pri ljudeh oz. bolnikih tudi lahko z različnimi težavami… To pa nekje zasledimo v zadnjih dvajsetih letih. In seveda bolj kot se to znanje množi, bolj se veča tudi vedenje o tem v strokovnih krogih in nenazadnje, jaz upam da tudi v laični javnosti, preko kupa teh informacij, ki jih lahko dobijo in so že na voljo.

Probiotiki #1

Sedaj, ko že imate malce več znanja o probiotikih si lahko ogledamo še, kaj si o njih misli vodilni slovenski raziskovalec na tem področju v Sloveniji.

Intervju Dr. Orla o probiotikih, izvedla Katarina Benko

Prvi del

Kako delujejo probiotiki?

Dr. Orel: Probiotiki delujejo zelo specifično. Na eni strani imamo celo vrsto probiotikov, katerih uporaba je namenjena zdravim ljudem in so namenjeni utrjevanju zdravja. Vplivajo na sestavo črevesne mikroflore na tak način, da utrjujejo zdravje. Utrjujejo ga pa na več načinov, na en način direktno preko funkcij črevesnih bakterij, na drug način, da jačajo črevesno pregrado in da vplivajo na delovanje črevesnega imunskega sistema.

Na drugi strani pa imamo probiotike, ki so pa zelo specifični in ki delujejo ob posebnih indikacijah. Probiotiki lahko skrajšajo in olajšajo potek drisk, tako virusnih, kot tudi bakterijskih. Pomembni so pri preprečevanju pojava drisk ob jemanju antibiotikov. Ob jemanju le teh se s pogostostjo deset pa do štirideset  procentov lahko pojavi kot stranski učinek driska.

Tretja taka indkacija so tako imenovane driske na potovanjih. Ko potujemo v tuje kraje se dostikrat “nalezemo” (okužimo) z domačimi bakterijami, ki za domačine niso škodljive, so pa škodljive za tujce, ki se prvič v življenju srečajo z njimi in lahko povzročijo nekaj dnevne zelo neprijetne driske, ki nam lahko pokvarijo dopust. Pri tem je dokazano, da uporaba zelo specifičnih probiotikov lahko zmanjša pogostnost pojava teh drisk.

Podobno kot lahko vplivajo na infekcijo v črevesu (že prej rečeno imunski sistem-celice imunskega sistema potujejo tudi v druge dele telesa, predvsem v različne druge sluznice- sluznice dihal, sečil, rodil in nenazadnje v materino mleko). Dokazano je da lahko določeni probiotiki  zmanjšajo pogostnost in težo infekcij dihal, infekcij sečil in rodil.

Potem so zelo pomembno področje t.i. funkcionalne motnje prebavnega sistema. O teh govorimo takrat, ko ne gre za neke težke organske bolezni, pri katerih bi našli neko anatomsko, vnetno, rakavo spremembo, ampak gre enostavno samo za moteno delovanje prebavil. Teh motenj je cela vrsta, pa če recimo vzamemo kakšno tako zelo pogosto, običajno, je to kronično funkcionalno zaprtje ali pa t.i. sindrom razdražljivega črevesa, pri katerem gre ponavadi za hkratno pojavljanje pogostih bolečin v trebuhu z bodisi zaprtjem, bodisi ponavljajočimi driskami ali mešanico enega in drugega, lahko spremljano s težavami z odvajanjem blata, lahko spremljano z občutkom napihnjenosti trebuha, lahko spremljano s pogostimi vetrovi. Spet ena cela vrsta specifičnih probiotikov lajša simptome in bolnikom omogoča čim boljše življenje, bolj urejeno odvajanje, skratka manj  tovrstnih težav.

Potem imamo tukaj še celo vrsto resnih vnetij črevesa pri katerih tudi vplivajo probiotiki. Na eni strani so to tako imenovane kronične vnetne črevesne bolezni, kot sta ucerozni kolitis in Crohnova bolezen. Gre za kronična vnetja črevesa, ki imajo simptome kot so bolečina v trebuhu, driske, pojav krvi na blatu, tudi slabo počutje bolnikov, lahko temperature, hujšanje, pri otrocih motena rast, lahko zunajčrevesni simptomi, kot so bolečine v sklepih, težave z jetri, kožni simptomi itn. In dokazano je da imajo neko, sicer zelo omejeno vlogo zaenkrat lahko probiotiki tudi pri zdravljenju tovrstnih bolezni, za katere tudi vemo, da so črevesne bakterije zelo pomemben dejavnik pri njihovem nastanku.

Potem imajo probiotiki vlogo verjetno tudi pri alergijskih boleznih. Vedno več se raziskuje vpliv na sam imunski sistem in ker vemo, da je alergija en način nenormalnega reagiranja imunskega sistema, proučujejo tudi uporabo probiotikov, bodisi pri spremljevalnem zdravljenju teh bolezni, seveda glavno zdravljenje je zmeraj kolikor se to da, izogibanje alergenom (če se lahko izognemo nečemu na kar smo alergični v hrani, alergenom, ki jih dobimo v zraku-cvetni, hišni prah) je to osnova zdravljenja. Potem imamo zdravljenje z zdravili, ki zmanjšajo alergijski imunski odziv, vendar vemo da lahko probiotiki ob sočasnem uživanju hitreje in bolje zmanjšajo količino neljubih simptomov.

In kar je tudi zanimivo, obstaja nekaj raziskav, ki kažejo, da zgodnje jemanje probiotikov v obdobju dojenčka lahko tudi zmanjša pojavnost teh alergijskih bolezni kasneje v življenju. Predvsem so to proučevali pri skupinah otrok, ki izvirajo iz družin z veliko pogostnostjo alergijskih bolezni, se pravi, ki imajo nagnjenost k takšnemu načinu imunskega reagiranja, da razvijejo alergije.

Potem se intenzivno proučuje uporabo probiotikov pri preprečevanju predvsem rakavih bolezni, v prvi vrsti prebavil, vendar je tu zelo težko narediti neke kvalitetne študije, ker vemo, da so to bolezni, ki nastajajo leta do desetletja in rezultati  predkliničnih raziskav kažejo na to, da imajo najbrž probiotiki tudi tu svojo vlogo.

Potem je cela skupina presnovnih bolezni pri katerih se uporabljajo probiotiki. V prvi vrsti dejansko bolezni, kjer gre za motnje presnove v črevesu. En tak tipičen in pogost primer je intoleranca na mlečni sladkor t.i. laktozna intoleranca, kjer imamo mi v našem črevesu premalo encima, ki razgrajuje mlečni sladkor. Zaradi tega imajo taki ljudje po uživanju mleka ponavadi bolečine v trebuhu in drisko. Ta sladkor, ki ostane neprebavljen s strani naših encimov, potem razgrajujejo črevesne bakterije in pri tem tvorijo celo vrsto snovi, ki povzročajo nam neljube simptome. Če pa mi uživamo bodisi hrano, ki vsebuje malo mlečnega sladkorja ali pa fermentirane mlečne izdelke, ki vsebujejo tudi bakterije, ki same razgrajujejo mlečni sladkor, pa ponavadi ni težav.

Zelo se raziskuje tudi možnost delovanja na druge vidike presnove, konec koncev tudi na debelost. Raziskave na živalih so jasno pokazale, da se sestava črevesnih bakterij pri debelih in suhih živalih med seboj razlikuje in mislim, da bomo prej kot slej dobili tudi probiotike, ki bodo lahko vplivali na telesno težo. Mi pa vemo, da veliko področje uporabe probiotikov ni v humani medicini, ampak je v veterini, kjer jih uporabljajo ravno v drugi smeri in sicer da živali hitreje pridobivajo na telesni teži, da se bolje redijo, da hitreje dosežemo nek donos in spet vidimo, da probiotiki ugodno vplivajo na prebavo, presnovo in zato živali hitreje rastejo in se redijo.

Do naslednjič, bodite močni in ostanite prijazni. 

Funkcionalna prehrana

Kamorkoli se obrnemo nas obkroža. Vsepovsod jo je polno a nihče ne ve točno čemu služi. Le redki si dejansko vzamejo čas in preverijo, kaj točno je. Ste že ugotovili o čem se gre?

Naslednjih nekaj tednov bo namenjeni funkcionalni prehrani, začeli pa bomo s probiotiki. Kaj so, kako delujejo in kje jih najdemo.

Napisala Katarina Benko

Živimo v času, kateremu vlada hitro in stresno življenje. Včasih se zdi, kot da si ne znamo več vzeti časa zase, z izgovorom, da imamo preveč dela v službi, doma z otroci itn. Zelo pomembno dejstvo, ki ga v teh časih pozabljamo je to, da se večina ljudi ne zna več zdravo prehranjevati. Nezdravemu prehranjevanju in stalnemu stresu pa običajno sledijo raznovrstne bolezni. Med njimi so tudi slabitev imunskega in našega prebavnega sistema oz. črevesne mikroflore.

Tehnologija je napredovala tudi na področju živilstva, zato se na trgu in v sodobni prehrani  pojavlja vse več t.i. funkcionalne prehrane, ki naj bi imela različne prednosti. Le ta vsebuje dodatke, ki potrošniku  omogočajo/zagotavljajo  specifične, zdravju koristne učinke. Med funkcionalno prehrano uvrščamo tudi izdelke s probiotiki tj. mlečnokislinske bakterije s posebnimi lastnostmi.

V skupino živil ,ki jo imenujemo funkcionalna prehrana, spadajo tudi probiotiki. V tej skupini zasedajo zelo pomembno mesto, saj jih ne uporabljamo samo za prehranbene namene ampak čedalje bolj tudi za terapevtske namene. Vključuje se jih v različne diete bolnikov zbolelim za rakom, pri zdravljenju drisk, pri bolnikih z alergijsko reakcijo na lepek (gluten), pri okrevanju po različnih okužbah itd.

Povzeto iz napisanega je funkcionalna prehrana – nutracevtiki sinonim za hrano, ki oskrbuje organizem z osnovnimi hranili, poleg tega pa preprečuje obolenja in pripomore k boljšemu zdravstvenemu stanju. Pozitivni učinki uživanja probiotikov – funkcionalne hrane pa so znanstveno dokazani in podprti z definicijami. (Zbornica nutr.-diet., 8) Predstavniki te skupine so  živila z dodanimi probiotičnimi bakterijami in prebiotiki, fermentiranimi mlečnimi izdelki itd. Le te uvrščamo v živilsko industrijo, poznamo pa tudi izdelke v obliki praškov in kapsul, ki jih zaužijemo običajno z kozarcem vode. Po uspehu mlečnih probiotičnih izdelkov na trgu je farmacevtska industrija izdelala svoje raznovrstne izdelke s probiotiki.

Vsaka bakterija pa ne more biti probiotična bakterija, saj mora imeti za pridobitev tega naziva veliko število specifičnih lastnosti.

 V ta namen obstajajo selekcijski kriteriji za probiotike, ki jih delimo v štiri osnovne skupine (Klaenhammer in Kullen, 1999):

1) Primernost oziroma varnost

»Sev, ki ga uporabljamo kot probiotik, mora biti natančno taksonomsko identificiran, poznane morajo biti njegove karakteristike.« S pogleda varnosti, le ta vključuje naslednje specifikacije:

a)  vrstna specifičnost – želeno je, da je za humano uporabo sev humanega izvora,

b) izoliran naj bo iz zdravega prebavnega trakta človeka

c) sev mora biti nepatogen in netoksičen,

d) sev mora imeti status GRAS (Generaly Regarded As Safe) , (Zbornica nutr., diet., 11)  ; status GRAS daje bakterijam sloves »varnih« mikroorganizmov, ki so že dolgo v uporabi. Le bakterije so dovolj znanstveno preučene v smislu njihovega vpliva na zdravje, saj preprečujejo črevesne infekcije, driske nastale zaradi različnih vzrokov, znižujejo škodljivo fekalno encimsko aktivnost, itd. (Bajt 2007, 75)

2) Tehnološka ustreznost

Sev, ki ga nameravamo uporabiti v industriji  za proizvodnjo probiotičnih mlečnih izdelkov, mora biti primeren za gojenje in shranjevanje v koncentrirani obliki. Ohraniti mora tudi želene karakteristike med  pripravo kulture, tehnološkim postopkom, ter skladičenjem živila. Zelo pomembno pri tem je, da je sev genetsko stabilen. Ko probiotik vključimo v hrano mora prispevati k dobrim organoleptičnim lastnostim. Ne sme pa imeti negativnih učinkov, če že ne prispeva k dobrim organoleptičnim lastnostim.(Zbornica nutr. In diet., 11)

3) Tekmovalnost

Med najpomembnejšima selekcijskima kriterijema sta zmožnost ohranjanja metabolne aktivnosti v prebavnem traktu (na ciljnem mestu) in sposobnost vezave probiotične bakterije na črevesno površino. Pri prvem mora sev izpolniti veliko zahtev, med katerimi so tudi odpornost proti želodčni kislini in žolćni soli. Pri drugem mora biti bakterija sposobna vsaj začasne kolonizacije in tekmovanja z normalno črevesno mikrofloro. Vezava ima zelo veliko vlogo tudi pri stimulaciji imunskega sistema, saj omogoča probiotičnim bakterijam neposreden stik z limfoidnim tkivom debelega črevesa.  Debelo črevo ima funkcijo posredovanja tako lokalnih kot sistemskih imunskih odgovorov.

4) Delovanje in funkcionalnost

Preučevanje delovanja in funkcionalnosti seva obsega veliko lastnosti in sicer: »antagonistično delovanje proti patogenim bakterijam, proizvodnjo protimikrobnih snovi (bakteriocini, vodikov peroksid, organske kisline itd.), stimulacijo imunskega sistema, antimutagenost, antikarcinogenost in klinično dokumentiranje zdravstvenih učinkov. »(Zbornica nutr., diet., 12).

Laktobacili	Bifidobakterije	Enterokoki	Ostali
L. acidophilus L. plantarum L. rhamonsus L. delbrϋckii subsp. bulgaricus L. fermentum L. johnsonii L.gasseri L. salivarius L. reuteri	B. bifidum B. infantis B. adolescens B. longum B. breve B. lactis	E. faecium E. faecalis	Saccharomyces boulardii Lactococcus lactis subsp. lactis Lactococcus lactis subsp. cremoris Leuconostoc mesenteroides Propionibacterium freudenreichii Pediococcus acidilactici Streptococcus thermophilus Escherichia coli