Saturday, December 1, 2012

Fruktoza

Glede na to, da sem zadnje čase malo len za pisanje blogov bom z vsemi vami delil en krajši mail ;)


glukoza in fruktoza (oba iz navadnega namiznega sladkorja) sta preprosta OH, ki se v telesu metabolizirata po dveh različnih metabolnih poteh. Glukoza se porablja kot glavni vir energije in se lahko emtabolizira v vseh celicah človeškega telesa (služi kot primarni vir energije: Osnove biokemije).
Fruktoza, po drugi strani, mora iti skozi konverzijsko pot, predno postane vir energije za telo (fruktoza nam ne služi kot primarni vir energije ampak samo kot prekurzor za nastanek glukoze [tako kot določene aminokisline in maščobe v ketogenem ciklu]). Transformavija fruktoze (F) poteka v jetrih. Zaradi takšne metabolne poti posledično počasneje dvigne sladkor v krvi (ima manjši GI in velikop manjši GL).

Absorbed fructose is transported via the portal vein to the liver, where it is metabolized by fructokinase to fructose-1-phosphate
http://www.altmedrev.com/publications/10/4/294.pdf (Stran 3, slika 1, hepatic pathway)

Fruktoza je eden izredno močan aktivator lipogene poti "de novo" in je na žalost neregulirana (To je popolnoma logično, če pogledaš našo evolucijsko pot in sicer nekih 10k let nazaj, ko smo večinoma jedli sadje in oreščke ter občasno beljakovine. V mesecih, bogatih s sadjem je naše telo, v povezavi s "starvation response of underfeeding" prevzelo večje količine fruktoze in jo shranilo kot maščobni vir energije za revnejše mesece). Če je fruktoze malo, potem le malo dvigne trigliceride, saj se večinoma pretvori v glukozo (transformacija oz, zdi se i da se procesu pravilno reče izomerizacija, samo nisem ravno prepričan)
http://www.nutritionandmetabolism.com/content/pdf/1743-7075-2-5.pdf (stran 10, slika 2, lipogeneza fruktoze).

Glede inzulina je pa tako: teorija je, da na fruktoza direktno vpliva na jetrno inzulinsko rezistenco (po domače, da jetra ne morejo sprejeti GLUKOZE vase) in sicer z direktno blokado oz inaktivacijo kanalčkov oz posredno, preko delovanja gena PgC-1b [študija pri podganah, na žalost se ne spomnim, kje sem našel članek].

Na žalost njena absorbcija ni tako slaba, saj se je 80-90% absorbira v telo. Inzulin direktno ne poviša (lahko ga samo posredno in sifer preko fosfoglukagonske poti, kjer pride do transformacije fruktoze v glukozo in posledično do povečanja inzulina za mobilizacijo glukoze v organe).
Pri slabšem delovanju (manjkanju) transporterja GLUT-5 pa se nabira v debelem črevesu, kjer jo razgrajujejo bakterije (to lahko povzroči vrsto težav kot so leeky gut syndrome, malabsorbcija z drugimi hranili, huda napenjanja in driske in podobno)

In sedaj naj ti povem glavno problematiko vsega tega (neodvisno od metabolne poti). Namizni sladkor ima 50% glukoze in 50% fruktoze, med tem ko ima HFCS 20% glukoze in kar 80% fruktoze!
Naslednja težava je v tem, da je fruktoza 1.73x slajša od sukroze (namizni sladkor) [http://en.wikipedia.org/wiki/Fructose]. Če je večji delež fruktoze v HFCS, potem je ta tudi slajša (45 fruktoze v HFCS je manj sladek od sukroze).

Do naslednjič pa bodite močni in ostanite prijazni ;)